»Obsesivno-kompulzivna motnja ni stoodstotno izginila, ne morem tega reči. Vsak, ki zboli za to motnjo, si seveda želi, da bi bil brez simptomov, in verjetno so tudi takšni. A meni je najpomembneje, da lahko živim normalno življenje. Da si vračam vse tisto, kar mi je odvzela obsesivno-kompulzivna motnja.«

»Najhuje pri obsesivno-kompulzivni motnji, vsaj v mojem primeru oziroma v tistih primerih, ki trajajo dolgo in kjer je simptomatika huda, je namreč to, da se ti zelo zniža samopodoba. Imaš manjvrednostne komplekse, počutiš se nevrednega, ne moreš se realizirati niti prek poklica niti prek odnosov. Zdaj se končno spet počutim samozavestno in koristno. In to je najpomembnejše.«

»Realistično razmišljanje je še posebej velik izziv za mladostnike z obsesivno-kompulzivno motnjo, saj jih ves čas razjeda pretiran dvom 'kaj pa če je res'. Kako se spoprijeti z negotovostjo?«

»Uživam v novem študiju, delam, družim se, hodim na morje, smučam, skratka normalno živim. Končno se znova počutim samozavestna in koristna.«

»Vsi imamo v glavah veliko nenavadnih misli, besed, impulzov, a nekateri se jih ustrašijo.«

»Nekateri so menili, da sem razvajena, da bi me morala mama postaviti pred vrata in podobne zadeve. Zaradi teh opazk pozneje, čez mnogo let, ko sem le dobila strokovno pomoč, dr. Mojci Zvezdani Dernovšek nisem upala povedati vsega po resnici, kaj konkretno mi je, ker sem se bala, da bo tudi ona rekla, da sem lena in razvajena.«

»Je najpogosteje uporabljena oblika psihoterapije za ljudi, ki imajo resne in hude duševne motnje. Nevarno in škodljivo je pri ljudeh, ki imajo hudo duševno motnjo ali pa duševno motnjo v določeni fazi bolezni, uporabit katerikoli druge, bolj invazivne psihološke terapevtske postopke.«

»Jaz ne vohunim, gospodje, jaz se sprehajam. Saj sem vam povedal, dnevno porcijo lepote iščem.«

»Nismo želeli privoščiti tako hude motnje v tem trenutku.«